{"id":7262,"date":"2021-10-28T12:58:46","date_gmt":"2021-10-28T12:58:46","guid":{"rendered":"https:\/\/www.jeziki-stejejo.si\/?p=7262"},"modified":"2021-10-28T12:58:46","modified_gmt":"2021-10-28T12:58:46","slug":"simpozij-bilingualism-matters-2021","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/jeziki-stejejo.si\/hu\/simpozij-bilingualism-matters-2021\/","title":{"rendered":"Simpozij Bilingualism Matters 2021"},"content":{"rendered":"<p>V zadnjem oktobrskem tednu, med 25. in 26. oktobrom 2021, je potekal <strong>raziskovalni simpozij mre\u017ee<\/strong><strong> Bilingualism Matters<\/strong>. Osrednja govorca na konferenci sta bila <strong>dr. Ellen Bialystok<\/strong>, s katero smo se sre\u010dali tudi na Tedenskih pomenkih, in <strong>dr. Li Wei<\/strong>. Dogodek je pokrival \u0161tiri tematske sklope: (1) jezikovni in razvojni vidik dvojezi\u010dnosti, (2) psiholingvisti\u010dni in nevrolingvisti\u010dni vidik dvojezi\u010dnosti, (3) pedago\u0161ki vidik dvojezi\u010dnosti in (4) dru\u017ebeni ter politi\u010dni vidik dvojezi\u010dnosti.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-full wp-image-7263\" src=\"https:\/\/www.jeziki-stejejo.si\/wp-content\/uploads\/2021\/10\/Brez-naslova-1.png\" alt=\"\" width=\"262\" height=\"67\" \/><\/p>\n<p><strong>Dr. Ellen Bialystok<\/strong> je priznana raziskovalka na podro\u010dju psihologije, ena izmed najodmevnej\u0161ih v domeni dvojezi\u010dnega izobra\u017eevanja. Njena znanstvena odkritja so povezana z: identifikacijo razlik v razvoju kognitivnih in jezikovnih zmo\u017enosti pri dvojezi\u010dnih otrocih, dokazanim dejstvom, da enojezi\u010dni in dvojezi\u010dni mlaj\u0161i odrasli, ki izvajajo kognitivne naloge uporabljajo razli\u010dna mo\u017eganska omre\u017eja ter ugotovitvijo, da se simptomi demence pri dvojezi\u010dnih mlaj\u0161ih odraslih zamaknejo tudi za nekaj let.<\/p>\n<p>Na simpoziju nam je dr. Bialystok predstavila izsledke longitudinalne \u0161tudije, v katerih so tri leta spremljali 18200 kanadskih otrok med 1. in 3. razredom (6.-8. letom), ki so se u\u010dili francoskega jezika v okviru programa jezikovne kopeli. Razdeljeni so bili v dve skupini, in sicer v skupino s srednjim socioekonomskim statusom ter v skupino z visokim socioekonomskim statusom. Vsako leto so nato preverjali njihovo znanje angle\u0161kega in francoskega jezika. Spodaj povzemamo nekaj pomembnej\u0161ih raziskovalnih ugotovitev:<\/p>\n<ul>\n<li>Dvojezi\u010dnost je vir nevroplasti\u010dnosti zaradi hkratne aktivacije jezikov. Kadar se odlo\u010damo med rabo dveh jezikov, se poslu\u017eujemo enakih mehanizmov kot pri vseh ostalih kognitivnih procesih.<\/li>\n<li>Dvojezi\u010dni otroci poznajo manj besed v obeh jezikih kot enojezi\u010dni otroci, vendar ti otroci nimajo visokega primanjkljaja na podro\u010dju procesiranja besed.<\/li>\n<li>Otroci, ki postajajo dvojezi\u010dni skozi izobra\u017eevalni proces v \u0161oli (program jezikovne kopeli) ostanejo dominantni v jeziku, ki ga govorijo doma.<\/li>\n<li>Otrokom, vklju\u010denim v program jezikovne kopeli, znanje tujega jezika prina\u0161a prednost pri u\u010denju novega u\u010dnega jezika.<\/li>\n<li>Majhne razlike v socioekonomskem statusu so pri otrocih, ki so spadali v skupino srednjega ekonomskega razreda, privedle do pomembnih razlik v meritvah jezikovnih in kognitivnih sposobnosti.<\/li>\n<li>Posvetiti moramo ve\u010d pozornosti socioekonomskemu ozadju otrok.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zgoraj omenjeno \u0161tudijo lahko uvrstimo v \u010dedalje ob\u0161irnej\u0161o skupino novej\u0161ih raziskav na podro\u010dju dvojezi\u010dnosti, saj se veliko prek kratkim objavljenih znanstvenih prispevkov osredoto\u010da na prou\u010devanje socioekonomskega ozadja \u0161olarjev ter izku\u0161enj posameznikov.<\/p>\n<p>V okviru torkovega programa simpozija smo lahko prisluhnili tudi pronicljivemu predavanju <strong>Dr. Li Weija<\/strong>, vodilnega strokovnjaka v svetu na interdisciplinarnem podro\u010dju uporabne lingvistike in jezikovnega izobra\u017eevanja. Njegovo delo temelji na raziskovanju razvoja in izobra\u017eevanja dvojezi\u010dnih in ve\u010djezi\u010dnih otrok ter blagostanja priseljenskih in etni\u010dnih manj\u0161inskih dru\u017ein in skupnosti.<\/p>\n<p>Na simpoziju nam je predstavil nov koncept na podro\u010dju jezikoslovja, imenovan \u00bb<strong>translanguaging<\/strong>\u00ab oziroma \u00bb<strong>\u010dezjezi\u010dnost<\/strong>\u00ab (termin v slovenski akademski literaturi \u0161e ni tako dobro uveljavljen kot v angle\u0161kih znanstvenih prispevkih). Izraz \u010dezjezi\u010dnost je vzniknil v okviru o\u017eivitvenega programa vali\u017ean\u0161\u010dine (Welsh revitalization programme), avtorstva koncepta pa ne moremo pripisati enemu samemu posamezniku, saj je ve\u010d strokovnjakov prispevalo k razvoju ideje \u010dezjezi\u010dnosti (Cen Williams, Colin Baker, Merrill Swain, Michael Halliday, Ofelia Garc\u00eda).<\/p>\n<p>Dr. Li Wei se opisuje kot pripadnik veje sociolingvistike, ki zagovarja ideji, da ne obstajata dva govorca, ki bi govorila na enak na\u010din in, da ne obstaja govorec, ki bi ves \u010das govoril na enak na\u010din. Torej, moja angle\u0161\u010dina ni enaka angle\u0161\u010dini nekega drugega govorca, saj vsak govori svojo razli\u010dico jezika. Govorci ne razmi\u0161ljamo v \u00bbimenovanih jezikih\u00ab (<em>angl. <\/em>named languages) ampak v osebni govorici posameznika. Govorci imamo t.i. \u010dezjezi\u010dni instinkt, ki nam omogo\u010di, da premostimo jezikovne razlike, razhajanja, nedoslednosti in dvoumnosti tako, da se poslu\u017eujemo tudi nejezikovnih izhodi\u0161\u010d.<\/p>\n<p>Sociolingvistika temelji na sporazumevalni zmo\u017enosti (znanje o tem, kdo se sporazumeva s kom, kdaj in kako) ter na jezikovnem repertoarju (skupek jezikovnih elementov, ki so govorcu na razpolago kot produkt usvajanja in u\u010denja jezika). Jezikovni repertoar dvojezi\u010dnih in ve\u010djezi\u010dnih govorcev tako sestoji iz imenovanih jezikov (named languages), jezikovnih zvrsti in \u017eanrov, drugih neimenovanih jezikovnih elementov ter neverbalnih izhodi\u0161\u010d (na primer vizualna, kot so pisava, poudarjeno besedilo in slikovno gradivo). Ve\u010djezi\u010dni govorci imajo tako sposobnost, da hkrati usklajujejo ve\u010d omenjenih neverbalnih izhodi\u0161\u010d.<\/p>\n<p>Dr. Li Weija \u0161e posebej zanima: na\u010din odlo\u010danja dvojezi\u010dnih in ve\u010djezi\u010dnih govorcev, mo\u017enosti, med katerimi tehtajo, ter dejavniki, ki dolo\u010dajo na\u010din sprejemanja odlo\u010ditev govorcev. Vsem govorcem, najsi bomo enojezi\u010dni, dvojezi\u010dni ali ve\u010djezi\u010dni je, namre\u010d, skupno to, da moramo vseskozi sprejemati (ne)zavedne odlo\u010ditve.<\/p>\n<p>Znanstveni dokazi ka\u017eejo, da je preklapljanje med jeziki in me\u0161anje jezikov pogojeno s pravili in zahteva vi\u0161jo raven zavednega nadzora. Jezikovna pravila res obstajajo, vendar imajo dvojezi\u010dni govorci prirojeno ustvarjalnost in vedo, kako lahko kr\u0161ijo pravila, da ustvarijo smiselno sporo\u010dilo. Pri \u010dezjezi\u010dnosti torej ne gre le za preklapljanje med jeziki, vendar za veliko bolj dinami\u010den proces. Ta koncept ima celo nevroznanstveno podlago, ki zavra\u010da tezo, da vsak jezik zaseda svoj lo\u010den mo\u017eganski prostor.<\/p>\n<p>\u010cezjezi\u010dnost je torej dinami\u010den proces, znotraj katerega se govorci poslu\u017eujejo razli\u010dnih jezikovnih, kognitivnih, semioti\u010dnih in modalnih virov, da ustvarijo smiselno sporo\u010dilo. Pri tem procesu presegajo meje med jeziki in meje med jezikom ter drugimi viri, s katerimi ustvarjajo pomen in smisel.<\/p>\n<p>Prednosti ve\u010djezi\u010dnih govorcev najdemo v tem, da so to govorci, ki la\u017eje premagujejo meje med posameznimi jeziki pri govornem izra\u017eanju, so najbolj\u0161i v preseganju mej med jezikom in drugimi kognitivnimi in semioti\u010dnimi viri in po navadi ne lo\u010dujejo jezikov v njihovem repertoarju ampak jezik procesirajo ve\u010dmodalno.<\/p>\n<p>Dr. Li Wei je mnenja, da bi se novej\u0161e raziskave ve\u010djezi\u010dnosti morale osredoto\u010diti na tisto, v \u010demer so ve\u010djezi\u010dni govorci najizvrstnej\u0161i. Ve\u010d pozornosti bi morali nameniti kr\u0161enju pravil, ne zgolj njihovemu sledenju, torej govornikovi kreativnosti in kriti\u010dnosti. Bolje bi morali preu\u010diti razli\u010dne tipe dvojezi\u010dnih govorcev: tisti, ki usvajajo tuji jezik tako da med jeziki vzpostavljajo meje in simultani dvojezi\u010dni govorci, ki nimajo vnaprej napisanega besedila. Svojo predstavitev je sklenil s priporo\u010dilom, naj se raziskave ne osredoto\u010dajo toliko na primerjavo med dvojezi\u010dnimi oziroma ve\u010djezi\u010dnimi govorci z enojezi\u010dnimi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V zadnjem oktobrskem tednu, med 25. in 26. oktobrom 2021, je potekal raziskovalni simpozij mre\u017ee Bilingualism Matters. Osrednja govorca na konferenci sta bila dr. Ellen Bialystok, s katero smo se sre\u010dali tudi na Tedenskih pomenkih, in dr. Li Wei. Dogodek je pokrival \u0161tiri tematske sklope: (1) jezikovni in razvojni vidik dvojezi\u010dnosti, (2) psiholingvisti\u010dni in nevrolingvisti\u010dni [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[677,556],"zahtevnost":[],"jeziki":[],"ciljna-skupina":[],"tema":[],"vrsta-gradiva":[],"cilj":[],"vrsta-raziskave":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/jeziki-stejejo.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7262\/"}],"collection":[{"href":"https:\/\/jeziki-stejejo.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/"}],"about":[{"href":"https:\/\/jeziki-stejejo.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post\/"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jeziki-stejejo.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/users\/41\/"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jeziki-stejejo.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/comments\/?post=7262"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/jeziki-stejejo.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7262\/revisions\/"}],"predecessor-version":[{"id":7270,"href":"https:\/\/jeziki-stejejo.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7262\/revisions\/7270\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/jeziki-stejejo.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/media\/?parent=7262"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/jeziki-stejejo.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/categories\/?post=7262"},{"taxonomy":"zahtevnost","embeddable":true,"href":"https:\/\/jeziki-stejejo.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/zahtevnost\/?post=7262"},{"taxonomy":"jeziki","embeddable":true,"href":"https:\/\/jeziki-stejejo.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/jeziki\/?post=7262"},{"taxonomy":"ciljna-skupina","embeddable":true,"href":"https:\/\/jeziki-stejejo.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/ciljna-skupina\/?post=7262"},{"taxonomy":"tema","embeddable":true,"href":"https:\/\/jeziki-stejejo.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/tema\/?post=7262"},{"taxonomy":"vrsta-gradiva","embeddable":true,"href":"https:\/\/jeziki-stejejo.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/vrsta-gradiva\/?post=7262"},{"taxonomy":"cilj","embeddable":true,"href":"https:\/\/jeziki-stejejo.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/cilj\/?post=7262"},{"taxonomy":"vrsta-raziskave","embeddable":true,"href":"https:\/\/jeziki-stejejo.si\/hu\/wp-json\/wp\/v2\/vrsta-raziskave\/?post=7262"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}